Gospodar muh

»Tole je otok. Vsaj mislim, da je otok. Tole skalovje sega v morje. Mogoče ni nikjer nobenega odraslega.«

Uspešnica po kateri so posneli več filmov in izkoristi robinzonski motiv samotnega otoka, nosi ime po sopomenki za Belcebuba, kar ni naključje. Snov je peklenska, na kar smo pri tem nobelovcu že navajeni. Sprašuje o družbeni ureditvi in za svoj eksperiment, kot naprimer Orwell v Živalski farmi, uporabi manj resne like. Krutost, ki se zgodi otroku, je toliko bolj boleča in krutost, ki jo zagreši otrok toliko bolj grozna. Delo svojo privlačnost črpa iz prvobitnosti golote, lova, obredov in brezobzirnega boja za oblast, ki postane glavna tema romana. Prastrah, ki si želi trdne roke in krvavo diktaturo loči le nekaj mesecev. Ritem postaja hitrejši, temperatura se viša in liki odraščajo. Dovolj za hlastno, neodložljivo branje z vprašanjem: »Kaj je bolje-da imamo pravila in pogodbe ali da lovimo in pobijamo?«